Toronto

Hej dragi moji! 🙂 Kako ste? Evo, pa vam uspem napisat še kej več kot samo adijo – tokrat po zaslugi krasne ideje, da natipkam celo stvar že v sobi, potem pa samo še copy-pastam, ko pridem do interneta! Genialno, kaj?

Torej, sem v Torontu, ki je ubistvu en velik »downtown«, skratka cel kup stolpnic, ki bi npr. Gregorja strašno razveselile. Na žalost ta bolj zanimivih stavb – kot so recimo muzej moderne umetnosti (ki ga je menda zgradil nekdo, ki je gradil muzej v Bilbau? Gregor?), akademija za umetnost, univerza v Torontu – nisem mogla slikat zaenkrat, ker smo se samo peljali mimo (morte vedet, da ma že samo center toronta 2,5 miljona ljudi, kar pomeni, da je veliko mesto. Sem pa tele uspela slikat: mal random stolpnic (večinoma banke):Reeees je bil krasen dan! Ampak mraz za znoret…

Ja, bli smo v Royal Bank of Canada, pa so nas peljal na Trade Floor – to je uno kt Wall Street v New Yorku. Js še nikol nism vidla tok računalnikov na enem kupu! 😮 Res, soba je bla velka tok kot 2 košarkarski igrišči, POLNA miz, ena pri drugi, v vrstah, vsaka miza pa vsaj 6 monitorjev. Res, ljudje sedijo tam, majo pol kvadratnega metra mize, ki je polna raznih tipkovnic in kalkulatorjev, majo Blackberryje in slušalke in delajo, delajo, delajo! Pogovarjal smo se z eno punco, k je 1 leto tam v službi (pred enim letom je diplomirala), pa je rekla, da dela od 7h zjutri do 6h zvečer vsak dan. Fudge. Si predstavljate, kok je to noro? Vidl smo, da si folk kr s sabo prnese malco, ker sploh nimajo časa it na kosilo pomoje. Čist grozn. Res mi je žal, ker nismo smel fotografirat, ampak tega ne morš verjet, če ne vidš v živo. Ekrani so bli polni cifer, razpredelnic, grafov… Sej verjamem, da je plača dobra, ampak hej, kaj pa življenje? Pomojem spijo z Blackberryji v rokah, da grejo loh takoj v službo, če se zgodi kej pomembnega…

Popoldne smo šli v mestno hišo – zgrajena menda v 60ih letih, če jo bi sliku od zgori, bi zgledala kot oko, sam je menda smotan delat v njej, ker nima oken na eni strani sploh.Dal so nam take značkice od Toronta :p Tle je blo srednje bedno.

Ja, vidla sem tud tegale lepotca (sem morala slikat za Anžeta): 🙂

Popoldne pa smo šli v Columbus Center, ki ga je postavla italijanska manjšina v Torontu – jih je v širšem okrožju Toronta več kot 700.000. In majo domove za ostarele in kulturni in športni center. Nam je 1 gospod Giovanni povedal mal o nastanku tega centra in je blo super, tipo je pri prva generacija priseljencev, skratka rojen v Italiji. In potem so nam dali KRASNO večerjo, v restavraciji spodej, smo meli tagliatelle s paradižnikovo omako za predjed, potem pa krasen tanek govej zrezek na žaru in pečen krompir + kuhan baby korenček in stročji fižol + solato, potem pa sadje, na koncu pa tole lepo stvarco:

In sredi obroka 1x se je gospod Giovanni pokazal pri naši mizi, me pogledal (prej sploh nisva govorila), in rekel »Dober dan!« 😀 Jap, Giovanni govori malo hrvaško :p Kar je hecno je to, da misl, da govori slovensko 😀 Povedu mi je, da je mel, ko je bil mlad, »djevojko« iz Slovenije, pa da se je mal nauču, potem pa se je na koncu poslovil od mene z »doviđenja« (al kako se napiše). :p Takrat ko je meu on to punco, je bla Jugoslavija še realnost. Kašn car, res. Ostali so samo debelo gledali, js sm bla pa čiiiiist navdušena.

In potem sem šla še v fitnes, mal laufat in kolesarit, ker tukej res samo sedimo in gnijemo cele dneve in nas pitajo s cukri, med kosilom pa nimamo cajta za druzga kot fast food. Tole zdj pišem zvečer, da bom jutri samo objavla in dodala fotke. In majo eni drugi ljudje (ne iz naše skupine) nekakšen party v sobi nasproti hodnika in rjovejo kot živali Sej mene ne moti, ampak Katrin spi… No ja… Ne vem, a se bom še javla iz Toronta, vsekakor pa v Vancouvru. V nedeljo letimo, tok da veste. Aja, jutri si grem verjetno kupit nov iPod Nano, tle majo že nove modele (baby touchscreen!!!), ki so skor 40e cenejši kot v Sloveniji, haha 😀

Rada vas mam, se čujemo!

Aja, pa hvala, ker berete moj blog :*

Kaja