fotke

Hej!

Če bi kdo slučajno želel videt izbor fotografij, ki sem jih poslala tud že ljudem s potovanja, naj mi pove, pa bom poslala vabilo do mojega spletnega albuma. Sej bi objavla link, pa ne vem kako 🙂

Lp, Kaja 🙂

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, photo, travel | 1 komentar

konec

Torej dragi moji, moje potovanje se je skoraj skoraj zaključilo. Tole pišem vnaprej, da bom samo objavila, ker so v Bruslju na letališču tok cheap, da nimajo zastonj wi-fija. 🙂 Totalno ameriško – sedim v Starbucksu s svojim lattejem, in klofam po svojem laptopu – čeprav bi morala met Maca, če bi hotla bit čist avtentična. Sem zadnji človek iz naše skupine, ki je še tu. Maltežan se še potika nekje okrog, ampak njegov let odide prej kot moj. Tko je to, če hočeš bit ziher, da boš ujel let – ker sem kupila karte za svoj let, preden sem vedla, kdaj priletimo iz Montreala, sem pač vzela zadnji možni let tega dneva v Ljubljano. In tako se zdejle bližam koncu 10ih ur neudobnega čakanja na letališču. Pa morte vedet, to ni čakanje v prostoru s stoli – to je preden oddaš prtljago. Prej sem 3 ure spala na kamnitih tleh v kotu letališča, skupaj s preostalimi revčki, ki so meli popoldanske lete. Ljudje so nas gledali, kot da smo brezdomci… :/ Ampak, kot pravim, približujem se koncu čakanja, še urco, mogoče, pa bom lahko čekirala kufer in šla nekam sedet na kulturen način. Pomojem zgledam kot da bi me nekej povozilo… Na poti sem že več kot 27 ur, s tem, da sem noč pred tem spala 3,5 ure, ker smo šli ven (zadnja noč, pa to…). Pa čaka me še… 5 ur. Vsaj. To je najdaljši dan mojga življenja. In časovna razlika me bo ubila. 9 ur naenkrat. Ves svet se vrti okrog mene. No, dovolj jamranja 🙂 Še mal 🙂

Kaj se je dogajalo z mano, odkar sem vam nazadnje pisala? Ja, Vancouver, kaj pa. S tem, da smo sicer meli internet v sobah, ampak je bil tok počasen, da sploh ni hotlo naložit slikic. Zato sem se odločila, da bom počakala in vam jih prilepla kasneje, al pa vam jih pokazala v živo.

Moj vsesplošni vtis o poti pa je… hmm… najbolj intenzivno naporen mesec mojga življenja, bi rekla. Zadnja 2 dni sem komej držala oči odprte na predavanjih. Ampak je blo vredno, ker sem se (napol prisilno) naučila cel kup stvari, ki mi bodo sčasoma koristle, predvsem pa sem spoznala cel kup fajn ljudi. Doris & Jerneja, a vesta ko smo ble v Franciji pa smo se skos družle in se miljon povezale? No, tam smo mele predavanja posebej, pa vikende frej, pa vsak dan čas it popoldne še kam. Tukej pa sem s temi ljudmi aktivno preživljala 18 ur na dan, potem sem se izpisala iz življenja za maksimalno 6 ur in potem jovo na novo. Lahko bi se poklali med sabo, ampak smo mel pomoje totalno srečo, da smo si bli všeč in smo tistih prostih 5 minut izkoristli za to, da smo se meli noro dobr. Pojma nimam, a se bomo dejansko slišal kej po tem, ampak sem skor 100% prepričana, da bom večino še vidla in slišala. In ja, VSI ostali majo Facebook O.o Ampak so ljudje preprosto rekli – kakšen je tvoj mail? Skype? Twitter? Skratka, če se HOČEŠ slišat z ljudmi, se boš slišal, FB gor alpa dol.

Hmm moj let je izginil iz mojega vidnega polja. Zanimivo. Jeez, ne vem, kdaj sem bla nazadnje tok utrujena 😀 Mislim, da se bom na novo rodila, ko se bom doma uspela stuširat. Zmanjkalo mi je kave. Ooo, jutri zjutraj (no, verjetno jutri popoldne), ko se bom zbudila, in si bom skuhala kavo, me bo zelo verjetno zadela kap, ker sem zdej pila to ameriško brozgo (in samo občasen espresso). Overdose kofeina, pomojem bom nadležno hiperaktivna.

Aja, ne vem, če sem vam povedala, kupila sem si novi iPod Nano – mela sem TOTALNO srečo, ker je bil točno ta, za katerega sem prosila (temnosiv 16GB) čisto čisto zadnji, kar so jih meli v štacuni, HA 🙂

Zadnji mesec sem tok razmišljala v angleščini, da sem se zdejle zalotla, kako štejem ure časovne razlike v angleščini. Oprostite mi torej, če se začnem s kom pogovarjat v napačnem jeziku. Hecno je blo, ko sem po pomoti kej rekla po slovensko, kadar sem bla zlo utrujena in sem se pogovarjala z ljudmi. Anna, naprimer, pa mi je lepo po nemško povedala, da naj jo pustim spat in da ma svoj alarm (sej ne, da sem jo razumela…).

Malta has left the building. Zdej sem čist zares sama in zadnja, poslednja tule. Preveč sem utrujena, da bi sploh lahko postala žalostna. Pomojem smo bli vsi tok izčrpani, da nikomur ni niti na misel prišlo, da bi začel tulit.

Pojma nimam, kaj nej sama s sabo, ker se nimam kam it vsest, pa bojim se, da bom zaspala v kašnem temnem kotu in pozabla it na letalo 🙂

No, tok zaenkrat, hvala, ker ste brali moj mini blogec, in hvala za komentarje :*

Se vidmo kmalu!

Kaja 🙂

PS. Zdej sem doma. Slikce sem uspela naložit na Picaso, ampak še ne vem, kako nej vam pošljem link. Bom pogruntala čimprej, da dobite vseh… 300? slikc, ki mi jih je uspel sčistit. Če vas zanima. Papa!*

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, travel | 1 komentar

Toronto

Hej dragi moji! 🙂 Kako ste? Evo, pa vam uspem napisat še kej več kot samo adijo – tokrat po zaslugi krasne ideje, da natipkam celo stvar že v sobi, potem pa samo še copy-pastam, ko pridem do interneta! Genialno, kaj?

Torej, sem v Torontu, ki je ubistvu en velik »downtown«, skratka cel kup stolpnic, ki bi npr. Gregorja strašno razveselile. Na žalost ta bolj zanimivih stavb – kot so recimo muzej moderne umetnosti (ki ga je menda zgradil nekdo, ki je gradil muzej v Bilbau? Gregor?), akademija za umetnost, univerza v Torontu – nisem mogla slikat zaenkrat, ker smo se samo peljali mimo (morte vedet, da ma že samo center toronta 2,5 miljona ljudi, kar pomeni, da je veliko mesto. Sem pa tele uspela slikat: mal random stolpnic (večinoma banke):Reeees je bil krasen dan! Ampak mraz za znoret…

Ja, bli smo v Royal Bank of Canada, pa so nas peljal na Trade Floor – to je uno kt Wall Street v New Yorku. Js še nikol nism vidla tok računalnikov na enem kupu! 😮 Res, soba je bla velka tok kot 2 košarkarski igrišči, POLNA miz, ena pri drugi, v vrstah, vsaka miza pa vsaj 6 monitorjev. Res, ljudje sedijo tam, majo pol kvadratnega metra mize, ki je polna raznih tipkovnic in kalkulatorjev, majo Blackberryje in slušalke in delajo, delajo, delajo! Pogovarjal smo se z eno punco, k je 1 leto tam v službi (pred enim letom je diplomirala), pa je rekla, da dela od 7h zjutri do 6h zvečer vsak dan. Fudge. Si predstavljate, kok je to noro? Vidl smo, da si folk kr s sabo prnese malco, ker sploh nimajo časa it na kosilo pomoje. Čist grozn. Res mi je žal, ker nismo smel fotografirat, ampak tega ne morš verjet, če ne vidš v živo. Ekrani so bli polni cifer, razpredelnic, grafov… Sej verjamem, da je plača dobra, ampak hej, kaj pa življenje? Pomojem spijo z Blackberryji v rokah, da grejo loh takoj v službo, če se zgodi kej pomembnega…

Popoldne smo šli v mestno hišo – zgrajena menda v 60ih letih, če jo bi sliku od zgori, bi zgledala kot oko, sam je menda smotan delat v njej, ker nima oken na eni strani sploh.Dal so nam take značkice od Toronta :p Tle je blo srednje bedno.

Ja, vidla sem tud tegale lepotca (sem morala slikat za Anžeta): 🙂

Popoldne pa smo šli v Columbus Center, ki ga je postavla italijanska manjšina v Torontu – jih je v širšem okrožju Toronta več kot 700.000. In majo domove za ostarele in kulturni in športni center. Nam je 1 gospod Giovanni povedal mal o nastanku tega centra in je blo super, tipo je pri prva generacija priseljencev, skratka rojen v Italiji. In potem so nam dali KRASNO večerjo, v restavraciji spodej, smo meli tagliatelle s paradižnikovo omako za predjed, potem pa krasen tanek govej zrezek na žaru in pečen krompir + kuhan baby korenček in stročji fižol + solato, potem pa sadje, na koncu pa tole lepo stvarco:

In sredi obroka 1x se je gospod Giovanni pokazal pri naši mizi, me pogledal (prej sploh nisva govorila), in rekel »Dober dan!« 😀 Jap, Giovanni govori malo hrvaško :p Kar je hecno je to, da misl, da govori slovensko 😀 Povedu mi je, da je mel, ko je bil mlad, »djevojko« iz Slovenije, pa da se je mal nauču, potem pa se je na koncu poslovil od mene z »doviđenja« (al kako se napiše). :p Takrat ko je meu on to punco, je bla Jugoslavija še realnost. Kašn car, res. Ostali so samo debelo gledali, js sm bla pa čiiiiist navdušena.

In potem sem šla še v fitnes, mal laufat in kolesarit, ker tukej res samo sedimo in gnijemo cele dneve in nas pitajo s cukri, med kosilom pa nimamo cajta za druzga kot fast food. Tole zdj pišem zvečer, da bom jutri samo objavla in dodala fotke. In majo eni drugi ljudje (ne iz naše skupine) nekakšen party v sobi nasproti hodnika in rjovejo kot živali :/ Sej mene ne moti, ampak Katrin spi… No ja… Ne vem, a se bom še javla iz Toronta, vsekakor pa v Vancouvru. V nedeljo letimo, tok da veste. Aja, jutri si grem verjetno kupit nov iPod Nano, tle majo že nove modele (baby touchscreen!!!), ki so skor 40e cenejši kot v Sloveniji, haha 😀

Rada vas mam, se čujemo!

Aja, pa hvala, ker berete moj blog :*

Kaja

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, food, photo, travel | 4 komentarji

na hitro

Hej!

Sem v Torontu, v čist fancy hotelu, ki pa je isti kot v Quebecu, tko da mam net samo v loži. Ha ha. Pujsi eni prodajajo internet v sobah. Grrrr. Sam tok da veste, se bom poskusla kej javit še, drugač pa gremo v nedeljo z letalom v Vancouver, tam pa bi morala met internet normalno. Tud fotkala nisem še nič tu, ker je blo tok slabo vreme, da so bli vrhovi stolpnic v oblakih 🙂 Kanada.

Se slišimo!

Kaja*

Objavljeno v Uncategorized | Komentiraj

Še par stvari

Dober dan 🙂

Danes smo meli zoprn dan, ampak smo si zdajle popoldne naredile lušten sprehod in spet sem kupila dve knjigi. Ampak lepo po vrsti, ok?

Iz Ottawe mam menda še tole slikico, nardila sem jo, ker se mi je zdel, da paše 🙂Aja, v provinci Ontario ne morš kupit ne piva, ne nobenga druzga alkohola v supermarketu, morš it v posebne štacune. V Quebecu pa lahko kupiš pivo+vino v normalni štacuni, žgane pa posebej. Ne da sem probala, tko so mi povedal. Res. Živim življenje povprečnega 60-letnika. Ura je zdej 21.40 in js sm v pižami. Tok da veste 🙂

V Quebecu smo bli sam 2 dni, na žalost, ker je res fajno mesto, tko res evropsko! dejansko ima mestno jedro in ulice niso vedno pravokotne druga na drugo, kar zame pomeni lažjo orientacijo (v Ottawi sem se kar naprej izgubljala!). Nekaj slikic:Tole je tipična katoliška cerkev v Quebecu, s srebrnim zvonikom in okroglimi okenčki. POVSOD so. Quebec je namreč še vedno zelo katoliški, še posebej zato, ker Angleži niso. Kot vidite, za severno Ameriko skrajno neznačilen – mestni trg 🙂 Senzacija, res!No, tole je pa hotel. V vseh večjih mestih v Kanadi (do zdaj sem vidla 1ga v Ottawi, samo so ga prenavljal) so postavli tako imenovane “Disney Hotels” – in če dobro pogledate, res zgleda tko. Skratka, ogromni hoteli, kjer spijo pomembni ljudje! Je pa res dominantna stavba v Quebecu, na vrh klifa nad St. Laurence River. Kičasto, ampak ogromno 🙂

Zdej vam bom pa pokazala, kok globoko grejo v Kanadi z dvojezičnostjo. No, če ste kdaj pogledal v kašn predal v hotelu in našli Biblijo, je bla verjetno v enem jeziku. V Quebecu dobiš tole (se opravičujem za kvaliteto):Zdej pa še kšna slikca kar tako 🙂Uuuh, skor sem pozabila – probala sem 2 Quebeški znamenitosti kulinarike. Prva zgleda super, reče se ji “tarte au sucre” ali sladkorna tora, in je točno to, kar ime namiguje. Je nenormalno sladka (tko, baklave se SKRIJEJO pred njo), ampak men je bla všeč. Zlepi ti usta in vse. Je pa narjena tko, da nekak karameliziraš sladkor in pol zmešaš z mlekom… no… zgleda tkole:In to je zadnja stvar iz Quebeca. V Montrealu smo imeli še manj časa (jutri namreč že odhajamo, v nedeljo smo prispeli ob 10h zvečer, danes pa zaključili ob 17.30, tako da res ni nič od nič), ampak se je vseeno nabralo par stvari. Prva je tale druga znamenitost, ki se ji reče “poutine”. Nima prevoda. Nima približka. Nima nadomestila. Poutine je kombo mastnega pomfrija, belega sira, ki škripa med zobmi, in neke omake. In je ZAKON. Res. Ko odmisliš dejstvo, da izgleda, kot da jo je nekdo pred tabo že enkrat jedel, je reees kul, še posebej ko si zmatran in bogi po celem dnevu.

No, veste kaj pogrešam? Pravo turško kavo, tako, da žlica stoji pokonci. Tu nas sicer kar naprej filajo s kavo, ampak je taka prozorna, ko jo naliješ, in nič kej bolj ne zbudi kot kakav. Pa večinoma je totalno zanič. Kapučino pa stane vsaj 3 dolarja (cca 2,5 evra). Evo tole brozgo nemarno:Sem pa našla svoj najnajnajljubši sladoled in ga delila s cimrama in ju okužila. Katrin ga je sicer jedla z dodano Nutelo, ampak ja… (mele smo pomanjkanje sladkorja, grozno…)Za tiste, ki ne govorite francosko – Chocolate Chip Cookie Dough 😀 YUUUUMMM!!!

Ok, potem mam pa 1 slikco za Doris & Jernejo, ljubiteljici porok, in za vse tiste, ki se jim bo to zdelo smešno:Jap, cel odsek v knjigarni je posvečen POROKAM. Jao 🙂

No, za nazadnje pa – naš hotel. Zraven zelo zanimive trgovine, kamor sicer nisem šla, ampak mislim, da bo slika dovolj zgovorna. Vam bom slikala hotel v Torontu in Vancouvru, da boste vidli, zakaj me še tok bolj fascinira (v Ottawi in Quebecu smo spali v res fancy hotelih) – razlika bo očitna…🙂 Jes? Se vidi? 🙂 Ok. Zdej pa dost za danes. Jutri ne vem kako bom, ampak mislim, da mam tud internet v sobi, tko da upam, da se bom lahko javla. Lahko noč, Slovenija 🙂

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, photo, travel | 13 komentarjev

Montreal

Evo, mi smo v Montrealu in končno mam wifi! 🙂 Ampak kot veste, mam še 1000 stvari za nazaj za napisat! Ja…

Filmčkov ne bom mogla objavit. Preprosto nimam časa in potrpljenja, da bi čakala na stooped YouTube. Mam čiist mal časa zdejle, 5 minut! 🙂 In vidte, posvečam jih vam! 😀

V Ottawi sem doživela še 3 pomembne stvari:

– Zapravila sem $70 v knjigarni, ker so meli toook carske otroške knjige, da ne morte verjet!

– Šla sem v narodno galerijo, ki je totalno amazing stavba, res, Gregor! 🙂 Vidla sem tam 1 Inuitski dokumentarc kako lovijo mrože – ker smo tok slišal o lovu na tjulnje, sem se odločla počakat in si ga mal ogledat. Ubistvu je kr čisto, pa res porabjo vse do konca, nč ne gre stran. Tle je par slikic: Pred galerijo pa stoji ogromen pajek:– Šla sem na Lightshow o zgodovini Kanade, projecirali so ga na stavbo parlamenta, ki ste jo vidli v enem od prejšnjih postov, in to je bla ena boljših izkušenj v Kanadi!! 🙂 Reees, veste kok lepo, premikale so se goske, bil je snežni vihar, Indijanci, priseljenci, moderna zgodovina, vse!! Noro, noro. Zadevo so moral postavljat nevemkok časa, ker je bla tko popolno projecirana, da je zgledal, k da se fasada sama premika, do milimetra natančno, waw. Tega vam ne morem pokazat, mam sicer neke filmčke, ampak ne pridejo realni sliki niti do kolen. Morte it v Kanado :p

Ok lupčki moji, moram it, čaka nas nov naporen dan, potem pa vam bom povedala vse o kratkem obisku Quebeca! 🙂

Love, Kaja

Objavljeno v Uncategorized | 5 komentarjev

quebec

evo zelo na hitro!! sem v queebcu, na javnem compu, ker nimam interneta v sobi in caka 5 ljudi. se javim, upam, ko pridemu ju3 v montreal. pogresam vas in vase komentarje!

Lupcke!

Kaja 🙂

Objavljeno v Uncategorized | 4 komentarji

še vedno Ottawa

Dober dan 🙂

Zdaj začenjam uploadat filmčke na YouTube, ampak traja… Res traja. Tko da medtem bom opisala vse, ko pa mi (mogoče šele čez kak dan) rata vse uploadat, dobite vse. Do takrat pa se boste morali zadovoljiti s fotografijami, naprimer fotografijo tegale prekrasnega inuitskega škornja iz tjulnjeve kože:Ja. Vse lepo in prou. A vi veste, kok ta stvor zaudarja??? Poleg tega škornja je šel naokrog še kombinezon iz tjulnjeve kože. NORO, kok sta smrdela! Po gnilih ribah in trohnečem mesu. Sej verjetno majo oba samo za predstavitvene namene, ampak grozno, res. Pa oba sta puščala dlake! Fej. Pa ko sem se ju dotaknila, sem mela kr mal mastne dlani 😀 Yuck 😀

Potem naslednji dan ni blo kej zanimivga, razen tega, da se je ambasador EU v Kanadi znebil najbolj grozne izjave na svetu, nekej kar bi se v slovenščini glasilo nekak tkole: “Inuiti na severu še vedno ne hodjo v normalne šole. Mislim, da bi se morali spravit v normalne šole in potem bi v generaciji ali dveh postali modernizirani. Morajo prit v 21. stoletje.” Ej, vam povem, to je blo en dan po večeru z Inuiti, ki so nam razlagali kok je bedno, k pridejo učitelji z juga jim razlagat kanadsko zgodovino, nimajo pa niti mal svoje zgodovine, pa govorijo jim o prerijah in velikih jezerih, ki jih večina Inuitov nikol ne bo vidla, ne dobijo pa ničesar o svoji zemlji. In to reče ambasador, a veste. Res, mislm, da smo se vzdržal komentarjev samo zato, da ne bi nardil mednarodne scene 😀 Oziroma smo bli preveč šokirani. Js nisem mogla verjet, da se lahko izobražen človek, povrh vsega še diplomat, znebi take izjave.

No, pustmo kretene. Tist večer smo šli v pralnico prat perilo (ojoj, zlikat si moram bluze!!) in je nastala tale slika, ker sem morala držat vrata od sušilnega stroja, ker se niso dala zapret 🙂Potem nazaj grede nas je pa čiiist premočilo. Dež pada v potokih, al pa kot mizeren mejhen pršec, ni srednje varjante.

Danes smo meli ogled Parlamenta. Sej je lepa stavba, sam morte vedet, to, da zgleda kot da so jo prinesli iz Oxforda, je varka, ker je v resnici stara manj kot 100 let, ha ha. Tole je košček notranjosti: Ok, dost mate za dans 🙂 Jutri o narodni galeriji in lightshowu, na katerga se bom zdejle odvlekla, čeprav bi se najraje zavlekla med tople rjuhe. Grem pa, ker vem, da mi bo drugače žaaaal. Hja, včasih je treba za kulturo mal potrpet 🙂

Hvala za vse komentarje ljudje, res je fino slišat odzive, ker tko vem, da vsaj približno zanimive poste pišem 🙂

Lupčke! K. :*

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, photo, travel | 6 komentarjev

Inuiti

Ok, sej počaaasi mi bo mogoče uspelo objavit in opisat vse za nazaj. Mogoče. Dans bom poskušala dodat videe o Inuitih – imeli smo predstavitev na inuitskem kolidžu, kamor mladi pridejo za 1 leto po končani gimnaziji, v Ottawo, z vseh koncev Severa (Kanada ima 3 severne teritorije, Yukon, Northwest Territories in Nunavut, ki imajo manj pravic kot province na jugu), ampak večinoma iz Nunavuta, kjer je 85% prebivalcev Inuitov. Pridejo zato, da se naučijo stvari o svoji kulturi, kot so naprimer različni dialekti Inuktituta, njihovega jezika, ali o inuitskih odnosih s kanadsko vlado, ki niti niso tako rožnati. Predstavili so nam “throat singing”, kar je petje iz grla, ubistvu delanje hecnih zvokov 🙂 To delajo samo ženske.

Ohh… 😦 Ne morem dat gor videotov 😦 Morala bi kupit prostor (dodaten). Mau. No, ampak da vam dam malo okusa, kako to zgleda: http://www.youtube.com/watch?v=qnGM0BlA95I ampak naši 2 sta bili precej bolj simpatični (in predvsem bolj luštni & mladi) :pOK evo, spet samo do pol, moram šibat 😦 groza, nikol nimam časa za vse, kar hočem narest, res je naporna ta tura, evo, ob 8.15 moram bit FUL zrihtana že dol v avli od hotela :/ In do 5h popoldne totalen tempo, VSAK dan… No, mogoče zvečer, upam! Sej si zapišem pomembne stvari, ampak ja, moram jih še v blog napisat.

Bom nekak poskušala uredit videe. A ma kdo plac na internetu, kamor bi jih lahko dala? In potem linke povezala na to stran? Prosim? 🙂

Objavljeno v Uncategorized | 6 komentarjev

Dolg za nazaj :)

No, evo, pa mam 5 minut časa, da napišem za nazaj!

Torej, predvčerajšnjim (v ponedeljek) smo potem imeli ogled muzeja civilizacije (Museum of Civilization). Stvar je OGROMNA, ampak smo imeli vodeno turo, gospod Pierre, francoski kanadčan, pa je bil najboljši možen vodič. Kratko in jedrnato je razložil vse, kar smo hoteli vedet, tko da je blo res super. Torej, imajo kraaasno arhitekturo, tole stavbo je naredil 1 “metis”, kar pomeni, da je mešane rasa, mislim, da je pol Inuit. Notri je ogromna dvorana, nekako v obliki ladje, v kateri so totemi Indijanskih plemen z zahodne obale Kanade in so res impresivni. Totemi pripovedujejo zgodbe. Staroselska plemena niso imela pisnega izročila, zato so klesali toteme. In ti lahko pripovedujejo o družinskih zgodovinah, o pomembnih dogodkih, o naravnih nesrečah itd. Tale, naprimer, je služil kot ceremonialni vhod – kljun tega krokarja na dnu se odpre in skozenj so poglavarji in vrači vstopali v prostor.

Naučila sem se še ene zanimive stvari – veste, ko se indijanskemu šotoru (tistemu klasičnemu, ki si ga predstavljate, ko pomislite na severnoameriške Indijance) lahko reče “tipi” ali “vigvam”? No, če je tipi, je pokrit z lubjem, če je vigvam, je pokrit s kožami živali. Kul, ne? 🙂

No, zdej pa malo legend: Nekateri Indijanci so verjeli, da je rojstvo sveta potekalo nekako takole: Obstajala so ljudstva zraka in ljudstva vode. In nekega dne je ena pripadnica ljudstev zraka padla z neba, noseča. In je padala in padala in so jo ujele živali iz morja. In ko so videle, da je noseča, so na želvin hrbet dale nekaj blata z dna morja, da ji je bilo udobno in je lahko počivala. In tako se je želvin hrbet večal in večal in je nastala zemlja. No, potem je ta ženska rodila deklico in ta deklica je, ne vem čist točno kako, rodila dvojčka. 1 dvojček se je rodil po normalni poti, drugi, ljubosumen na brata, ki se je rojeval prvi, pa je prilezel mami izpod roke! To ljubosumje je pripeljalo do rivalstva med bratoma in tisti prvi, normalno rojeni, je sčasoma izgnal drugega v podzemni svet. To je bilo rojstvo dobrega in zla.

Po tem delu staroselske zgodovine smo imeli še predstavitev evropske zgodovine Kanade, ki je ne bom podrobno opisovala, le prilepila bom nekaj slikic, da boste dobili občutek o tem, kako krasen je res ta muzej! 🙂 Evo. O Inuitskih mladih pa kasneje, to traja preveč časa 😀 Al pa se nam preveč stvari dogaja! Se slišimo kmalu, upam!

Lupčke! Kaja :*

Objavljeno v EU-Canada Study Tour, photo, travel | 8 komentarjev