Še par stvari

Dober dan 🙂

Danes smo meli zoprn dan, ampak smo si zdajle popoldne naredile lušten sprehod in spet sem kupila dve knjigi. Ampak lepo po vrsti, ok?

Iz Ottawe mam menda še tole slikico, nardila sem jo, ker se mi je zdel, da paše 🙂Aja, v provinci Ontario ne morš kupit ne piva, ne nobenga druzga alkohola v supermarketu, morš it v posebne štacune. V Quebecu pa lahko kupiš pivo+vino v normalni štacuni, žgane pa posebej. Ne da sem probala, tko so mi povedal. Res. Živim življenje povprečnega 60-letnika. Ura je zdej 21.40 in js sm v pižami. Tok da veste 🙂

V Quebecu smo bli sam 2 dni, na žalost, ker je res fajno mesto, tko res evropsko! dejansko ima mestno jedro in ulice niso vedno pravokotne druga na drugo, kar zame pomeni lažjo orientacijo (v Ottawi sem se kar naprej izgubljala!). Nekaj slikic:Tole je tipična katoliška cerkev v Quebecu, s srebrnim zvonikom in okroglimi okenčki. POVSOD so. Quebec je namreč še vedno zelo katoliški, še posebej zato, ker Angleži niso. Kot vidite, za severno Ameriko skrajno neznačilen – mestni trg 🙂 Senzacija, res!No, tole je pa hotel. V vseh večjih mestih v Kanadi (do zdaj sem vidla 1ga v Ottawi, samo so ga prenavljal) so postavli tako imenovane “Disney Hotels” – in če dobro pogledate, res zgleda tko. Skratka, ogromni hoteli, kjer spijo pomembni ljudje! Je pa res dominantna stavba v Quebecu, na vrh klifa nad St. Laurence River. Kičasto, ampak ogromno 🙂

Zdej vam bom pa pokazala, kok globoko grejo v Kanadi z dvojezičnostjo. No, če ste kdaj pogledal v kašn predal v hotelu in našli Biblijo, je bla verjetno v enem jeziku. V Quebecu dobiš tole (se opravičujem za kvaliteto):Zdej pa še kšna slikca kar tako 🙂Uuuh, skor sem pozabila – probala sem 2 Quebeški znamenitosti kulinarike. Prva zgleda super, reče se ji “tarte au sucre” ali sladkorna tora, in je točno to, kar ime namiguje. Je nenormalno sladka (tko, baklave se SKRIJEJO pred njo), ampak men je bla všeč. Zlepi ti usta in vse. Je pa narjena tko, da nekak karameliziraš sladkor in pol zmešaš z mlekom… no… zgleda tkole:In to je zadnja stvar iz Quebeca. V Montrealu smo imeli še manj časa (jutri namreč že odhajamo, v nedeljo smo prispeli ob 10h zvečer, danes pa zaključili ob 17.30, tako da res ni nič od nič), ampak se je vseeno nabralo par stvari. Prva je tale druga znamenitost, ki se ji reče “poutine”. Nima prevoda. Nima približka. Nima nadomestila. Poutine je kombo mastnega pomfrija, belega sira, ki škripa med zobmi, in neke omake. In je ZAKON. Res. Ko odmisliš dejstvo, da izgleda, kot da jo je nekdo pred tabo že enkrat jedel, je reees kul, še posebej ko si zmatran in bogi po celem dnevu.

No, veste kaj pogrešam? Pravo turško kavo, tako, da žlica stoji pokonci. Tu nas sicer kar naprej filajo s kavo, ampak je taka prozorna, ko jo naliješ, in nič kej bolj ne zbudi kot kakav. Pa večinoma je totalno zanič. Kapučino pa stane vsaj 3 dolarja (cca 2,5 evra). Evo tole brozgo nemarno:Sem pa našla svoj najnajnajljubši sladoled in ga delila s cimrama in ju okužila. Katrin ga je sicer jedla z dodano Nutelo, ampak ja… (mele smo pomanjkanje sladkorja, grozno…)Za tiste, ki ne govorite francosko – Chocolate Chip Cookie Dough 😀 YUUUUMMM!!!

Ok, potem mam pa 1 slikco za Doris & Jernejo, ljubiteljici porok, in za vse tiste, ki se jim bo to zdelo smešno:Jap, cel odsek v knjigarni je posvečen POROKAM. Jao 🙂

No, za nazadnje pa – naš hotel. Zraven zelo zanimive trgovine, kamor sicer nisem šla, ampak mislim, da bo slika dovolj zgovorna. Vam bom slikala hotel v Torontu in Vancouvru, da boste vidli, zakaj me še tok bolj fascinira (v Ottawi in Quebecu smo spali v res fancy hotelih) – razlika bo očitna…🙂 Jes? Se vidi? 🙂 Ok. Zdej pa dost za danes. Jutri ne vem kako bom, ampak mislim, da mam tud internet v sobi, tko da upam, da se bom lahko javla. Lahko noč, Slovenija 🙂